Izvršilno pravo

Izvršilno pravo je posebna veja prava, ki je urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ureja postopek sodne realizacije pravic. Gre za zadnji stadij uveljavljanja pravic, ugotovljenih z izvršilnimi naslovi, kot so pravnomočne sodbe, neposredno izvršljivi notarski zapisi, sodne poravnave in druge listine, za katere zakon določa, da je izvršilni naslov. ZIZ pozna tudi postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki omogoča hitro uveljavitev pravic, če dolžnik ne ugovarja izdanemu sklepu o izvršbi. 

ZIZ izvršilna sredstva, na katere lahko upnik poseže z izvršbo in si tako zagotovi poplačilo svoje terjatve, razlikuje glede na vrsto terjatve, in sicer ali gre za denarne ali nedenarne terjatve.

V primeru denarnih terjatev lahko upnik pri vložitvi predloga za izvršbo izbira med v zakonu taksativno naštetimi sredstvi izvršbe, in sicer:

  • izvršbo na denarno terjatev,
  • izvršbo na premičnine,
  • izvršbo na terjatev, da se izročijo in dobavijo premične stvari ali da se izroči nepremičnina,
  • izvršbo na druge premoženjske oziroma materialne pravice in nematerializirane vrednostne papirje,
  • izvršbo na delež družbenika,
  • izvršbo na nepremičnine,
  • prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet.

Zakon tudi izrecno določa omejitve pri izvršbi na posamezni predmet izvršbe, na primer pri izvršbi na denarne terjatve (plačo), določa minimum denarnega zneska, ki mora po opravljeni izvršbi ostati dolžniku. Posebej je tudi varovan položaj dolžnikov v primeru, kadar je predlagana izvršba na nepremičnine, ki predstavljajo dolžnikov dom.

V primeru nedenarnih terjatev, kot so dolžnost dolžnika, kaj storiti, dopustiti, da kdo drug kaj stori ali se česa vzdrži, obstajata dve možnosti oziroma načina izvršbe:

  • dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug (nadomestno dejanje),
  • dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik (nenadomestno dejanje).

Poleg same izvršbe kot sredstvo za uveljavljanje pravic ZIZ predvideva in ureja tudi postopke zavarovanja s sredstvi zavarovanja, kot so začasne in predhodne odredbe. Začasne odredbe se lahko izdajajo pred postopkom, med postopkom in po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba. Začasne odredbe pa niso dopustne, kadar so dani pogoji za predhodno odredbo, s katero se da doseči enak namen.

V Odvetniški pisarni Teržan pravno svetujemo in nudimo strokovno pravno pomoč tako upnikom kot tudi dolžnikom, saj se zavedamo, da je strokovna in pravočasna reakcija ključnega pomena, da z največjo stopnjo skrbnosti zavarujemo interese upnikov in dolžnikov, tako v fazi pred pričetkom izvršilnih postopkov in postopkov zavarovanja kot tudi med samimi postopki in po njihovem prenehanju. Naše pravno strokovno delovanje zajema pripravljanje opominov pred izvršbo, opravljanje poizvedb o dolžnikovem premoženju, sprožitev postopkov zavarovanja s predhodnimi in začasnimi odredbami, vlaganje izvršilnih predlogov na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin ter zastopanje interesov dolžnikov in upnikov v postopkih pred sodišči in drugimi organi.